Ram Dass o zavedanju

Ram Dass o zavedanju – o svoji mantri “I am Loving Awareness – sem LJUBEČE ZAVEDANJE“

Ko govorimo o zavedanju, se večina od nas s svojim zavedanjem poistoveti skozi ego, skozi um in čute. Toda resnični jaz je sredi naših prsi, v našem duhovnem srcu.

Torej, da bi prišel od ega do pravega jaza, sem rekel: “Ljubim zavest.” Zavedanje ljubezni je duša. Ljubim zavest. Zavedam se vsega, zavedam se svojega telesa in svojih čutov ter svojega uma, vsega se zavedam, vendar opažam, da imam rad vse. Ljubim ves svet. Jaz, s katerim se poistovetim, izvira iz oceana ljubezni. Jaz, ki je ego, je ocean strahu.

Ko se zavedam ljubezni, se zavedam vsega, a ko to zavedanje spustim vase, me duhovno srce privede do ljubečega zavedanja. Zavedam se svojih misli a ljubeče zavedanje jim je preprosto samo priča. In ljubeče zavedanje je v trenutku. Imam misli o preteklosti in prihodnosti, ki pa niso v pomoč, zato se potopim globoko v sedanjost in prisotnost in v tem sedanjem trenutku najdeš ljubeče zavedanje.

Samo ta trenutek je resničen, ta trenutek ljubečega zavedanja. Preteklost in prihodnost so samo misli.

V tem duhovnem srcu je mir, obstaja zadovoljstvo in sočutje. Obstajata tudi veselje in modrost, vse znotraj tvojega in mojega duhovnega srca. Torej, ko rečeš “hočem miren svet”, ne išči zunaj, pojdi noter, kjer mir obstaja. V hinduizmu se duhovno srce imenuje “človek” in to je Bog, ki je znotraj človeka.

“Izvajam vajo, v kateri si rečem, da ljubim zavedanje.” Za začetek osredotočim svojo pozornost sredi prsi na srčni um. Morda nekajkrat globoko vdihnem, da se lažje identificiram z njo. Diham v ljubezni in izdihujem ljubezen. Gledam vse misli, ki ustvarjajo stvari mojega uma, in imam rad vse, ljubim vse, česar se lahko zavedam. Samo ljubim, samo ljubim, samo ljubim.

Ljubim te. Ne glede na to, kako pokvarjen-a si, ljubim te, ker si del manifestacije Boga. V tem srčnem duhu nisem Richard Alpert, nisem Ram Dass – to sta samo vlogi. Na te vloge gledam iz tistega globljega “jaz”. V srčnem duhu nisem identificiran s svojimi vlogami. So kot kostumi ali uniforme, ki visijo v omari. “Sem bralec”, “sem oče”, “sem jogi”, “sem moški”, “sem voznik” – to so vse vloge.

Vse kar sem je ljubeča zavest. Ljubim zavest. To pomeni, da kamor koli pogledam, bo vse, kar se dotakne mojega zavedanja, ljubljeno iz mene. Da je ljubeče zavedanje najbolj temeljni »jaz«. Ljubeče zavedanje priča inkarnaciji z ravni zavesti, ki je drugačna od ravni, na kateri živimo kot ego, čeprav popolnoma vsebuje in prepleta vsakdanje izkušnje.

Ko se zjutraj zbudim, se zavedam zraka, prostora, sobe, telesa, … , vse imam rad. Ljubim zavest. Če pa sem ego, presojam vse, kar se nanaša na moje lastno preživetje. Zrak me lahko prehladi, lahko se spremeni v pljučnico. Vedno se bojim nečesa na svetu, pred čimer se moram braniti. Če se poistovetim s svojim egom, je ego neumno prestrašen, ker ve, da se bo končal s smrtjo. Če pa se združim z ljubeznijo, se ni česa bati. Ljubezen nevtralizira strah.

Zavest in ljubezen, ljubeče zavedanje je duša. Ta vaja zavedanja ljubezni te usmerja navznoter k duši. Če se potopiš dovolj globoko v svojo dušo, prideš k Bogu. V grščini se imenuje agape, Bog ljubezen. Martin Luther King, mlajši, je o tej agapi, tej višji ljubezni dejal: “To je prepolna ljubezen, ki je povsem spontana, nemotivirana, neutemeljena in ustvarjalna … božja ljubezen, ki deluje v človeškem srcu.”

Šele ko lahko takšno ljubezen sprejmeš, lahko ljubezen tudi daš. Ljubezen lahko ves čas dajaš vsem. Ljubim zavest. Zavedaš se lahko svojih oči, ušes, nosu, kože in uma, ki ustvarja misli, misel za mislijo za mislijo. Misli so strašno zapeljive, vendar se ti ni treba poistovetiti z njimi. Ne identificiraj se z mislimi, ampak z zavedanjem misli.